Pogosto dobim vprašanje o tem, ali je bolj zdravo prehranjevanje tudi bistveno dražje. Včasih to niti ni vprašanje, temveč slišim kar trditev. Sledi vprašanje, kako prihraniti, ne da bi se morali odpovedati kakovosti. Ob branju knjige Anini finančni recepti nekaj dni nazaj, kjer se avtorica poleg številnih drugih problematičnih področij (družinskih) financ, dotika tudi področja družinskega proračuna za prehrano, sem dobila navdih za to objavo.
Povprečna poraba na osebo za prehrano in brezalkoholne pijače je bila v letu 2015 približno 87 EUR na mesec oziroma 1.031 EUR na leto (vir: SURS). To je predstavljalo v povprečju 13,7 % prihodkov. Ne glede na to, koliko denarja imamo na razpolago, je pomembno, da ga pametno razporedimo. Del družinskega proračuna namenimo hrani (in pijači), zato je pomembno, da ga čim bolje izkoristimo. Ne le finančno, tudi kakovostno. Kot pravijo strokovnjaki na področju financ, je pomembno, da vsak izlet v trgovino načrtujemo. Skozi tekst se bomo sprehodili skozi konkretne in praktične korake, kako iz razpoložljivega proračuna, ki ga namenimo hrani iztržiti največ.

Najprej nekaj nasvetov, ki vam bodo prišli prav, ne glede na to kako se prehranjujete.
Zanimivo je, da vsi nasveti učinkujejo večstransko: pozitivno vplivajo na izbiro bolj kakovostnih živil, zmanjšajo se količine hrane, ki jo zaužijemo (kar pomeni pozitiven vpliv na telo, zdravje, izgubo odvečnih kilogramov). Posledično pa to pomeni tudi finančni prihranek, ker ni prekomernega nakupovanja, nepotrebnih in/ali nezdravih oziroma manj kakovostnih živil.

Nasvet številka 1: Zastavite si mesečni proračun, ki bo namenjen le prehrani. S pomočjo kakšne izmed aplikacij spremljajte porabo. Pravočasno boste vedeli, kdaj je treba upočasniti.

Nasvet številka 2: Preglejte zaloge hrane, ki jo imate doma. Redno. Ne enkrat na nekaj mesecev.

Nasvet številka 3: Sestavite si tedenski jedilnik v katerem naj glavno vlogo igrajo zaloge, ki jih imate že doma. Pa čeprav so recepti, ki jih spremljate na družabnih omrežjih zanimivi, mamljivi (tudi če so moji). Če ni ustreznih sestavin, porabite najprej, kar je na voljo. Pri tem se ne obremenjujte s kalorijami, že z načrtovanjem menijev se porcije zmanjšajo.

Nasvet številka 4: Sestavite seznam tistega, kar vam glede na sestavljen jedilnik manjka in kupite le to.

Nasvet številka 5: Nakupujte 1x na teden. Vsakič ko gremo v trgovino, pridemo ven s tistim kar potrebujemo in s čim, česar ne potrebujemo, a je bilo priročno nastavljeno in smo morali kupiti. Če je takih nepremišljenih dodatkov možno nakupiti 1x na teden, bo njihov skupni znesek veliko nižji kot v primeru, če zavijemo v trgovino večkrat na teden.

Nasvet številka 6: Ne mečite ostankov (npr. od kosila). So super malica za naslednji dan. Ali odlična večerja še isti dan.

Nasvet številka 7: Bio, eko je super. Ampak ni nujno in tudi ni potrebno. Če imate možnost nakupa od lokalnih kmetov, super. Naredite si zalogo. Če ne, ni konec sveta.

Nasvet številka 8: Dražje izdelke kupite na zalogo (seveda, ko narava izdelka to omogoča – v to kategorijo ne sodijo sveže sadje iz zelenjava), ko so v akciji in ko lahko koristite kupon za popust.

Nasvet številka 9: Draga superživila niso nujno potrebna. Največkrat pomenijo le pretirano obremenitev denarnice, saj imamo veliko superživil, ki so cenovno zelo dostopna, le da se ne prodajajo kot superživila. Na primer: cimet, jajca, kurkuma, nesladkan kakav, domač kefir, fermentirana zelenjava…

Nasvet številka 10: Kakršnih koli (dragih) praškov in nadomestkov na katerega koli izmed obrokov NE POTREBUJETE. Lahko si s tem popestrite jedilnik, za željo, ne za potrebo, še manj pa za nujo. Nič takega ne boste dosegli, kar z izbiro kakovostnih vsakdanjih živil ne bi. Le denarnico praviloma precej obremeni. Seveda se včasih pojavi potreba po kakšnem prehranskem dopolnilu (magnezij, B12 idr.), takrat si ga privoščite. A tudi v tem primeru to ni nadomestilo za obrok.

Vas še vedno skrbi da boste ‘na zdravem prehranjevanju’ zapravili več kot ‘na normalnem prehranjevanju’? Pa poglejmo kaj lahko še naredite in nagnete finančno tehtnico zdravemu prehranjevanju v prid:

Nasvet številka 11: Ne kupujte packarij
Če že, naj bo to občasno. Hvaležno vam bo telo, zdravje IN denarnica.
Ne glede na to, za kakšen način prehranjevanja se odločite, je zelo koristno, če se odpoveste packarijam. Tako rečemo pri nas doma čipsom, smokijem, lizikam, bombonom, različnim pakiranim sladkostim in priboljškom polnim sladkorja in predelanih surovin (enostavni OH, slabe rafinirane in hidrogenizirane maščobe, rafiniran sladkor…). A veste koliko prihranite, če se samo sprehodite mimo teh polic, brez polnjenja vozička?
Iz lastne izkušnje povem: VELIKO.

Nasvet številka 12: Bolj zdrav prigrizek ni nič dražji.
Najbolje je imeti čim manj prigrizkov med obroki. To že vemo kajne? A če že so, naj bodo izbrani in kakovostni. Vas skrbi za denarnico?
Mi boste verjeli, da vrečka čipsa (150g) stane enako ali več kot vrečka kokosovega čipsa (100g) ali oreščkov (100-150g). Seveda odvisno kje kupite. Ampak vsekakor velja, da vas bosta kokosov čips in oreščki nasitili brez nepotrebnih dodatkov, barvil, oblilice soli, slabih maščob itd. Kar pa za čips ne moremo trditi.
Odličen prigrizek je tudi sveža zelenjava. Ne verjamete? Ste kdaj poskusili svež korenček z malce arašidovega masla?

Nasvet številka 13: Bolj premišljeno kot skrbimo za prehrano manj je možnosti za nekontrolirano hranjenje in poseganje po nekakovostnih prehranskih izbirah. Zmanjšata se količina in vrsta hrane –oboje pa pomeni prihranek. Pri tem nimam v mislih norega štetja kalorij in tehtanja vsakega grama. Mimogrede tega ne priporočam, če se le da, ker je za marsikoga preveč obremenjujoče. Manj nakupovanja nekakovostnih, predelanih in nezdravih živil pomeni več denarja za bolj zdrave izbire.

Nasvet številka 14: Jejte sezonsko: to je najbolj zdravo in, razen redkih izjem (češnje so vedno drage, v sezoni ali izven nje), je to tudi finančno najugodneje. Le poglejte v trgovinah po cenah.

Nasvet številka 15: Zadnji, ne najmanj pomemben. Naj vas ne skrbi, kaj si mislijo drugi o vaših izbirah in načinu planiranja porabe. Nekoč sem prebrala zelo dobro misel nekoga, ki pravi: ”Kdor želi komentirati tvoje izbire, naj najprej pove, katero položnico želi plačati ta mesec!” :-) Tako je pri vseh življenjskih izbirah. Tudi pri hrani.

Za konec
Mimogrede, če se vrnem k knjigi iz uvodnega odstavka te objave, lahko mirno rečem, da bi jo priporočila v branje vsakomur, ki se mu zdi, da bi lahko s svojimi ali družinskimi financami več dosegel, nekaj privarčeval, bolje izkoristil. Sama sem bila na seminarju/delavnici, ki jo je vodila avtorica Ana Vezovišek, ki ima večletne izkušnje iz finančnega svetovanja. Če vas moj prispevek ni spomnil na nekatere očitne, a vsakdanjem hitenju pozabljene možnosti za bolj premišljen pristop k porabi, vam bo knjiga odprla številne druge možnosti. Ne samo za na področju financ namenjenih prehrani temveč tudi drugih področij, od nakupa nepremičnine, možnosti za varčevanje, smiselni razporeditvi dohodka idr..