Izšel je prvi iz trilogije člankov, ki sem jo pripravila za strokovno REVIJO HR&M o povezavi telesne aktivnosti, stresa in prehranjevanja na zdravje in počutje posameznika.
Članek o vplivu telesne aktivnosti na zdravje in počutje sem napisala v sodelovanju z izkušenim trenerjem Karačić Ivanom (FB: @coachivan)
Povzetek članka dobite tukaj.

Nekaj ugotovitev članka:
Različne študije potrjujejo, da so pozitivni učinki vadbe na zdravje, počutje in raven energije nedvomni, zato je namen članka in predstavljenih rezultatov raziskave pridobiti podrobnejši vpogled v povezanost telesne aktivnosti in gibanja anketiranih zaposlenih in samozaposlenih v Sloveniji ter njihovega zdravstvenega stanja in počutja.
Zaposleni večino aktivnega dela dneva preživijo na delu. Pri velikem številu poklicev (t. i. sedeči poklici) je razmerje med energijskim vnosom v delovnem času (vnos hrane) in porabo energije neusklajeno, v korist prvega, kar pa lahko pripomore k povečanju pojava prekomerne teže in drugih, s tem povezanih zdravstvenih izzivov (npr. diabetes tipa 2).
Zaskrbljujoč je podatek, da kar dve tretjini odraslega prebivalstva v Evropski uniji ne dosegata priporočene ravni telesne dejavnosti. Pri tem naj bi bil slabši družbenoekonomski status negativno povezan z obsegom telesne aktivnosti posameznika v prostem času.
Hkrati je sodoben način življenja vedno bolj sedeč. Za nekatere poklice (npr. pisarniški uslužbenci, zaposleni v klicnih centrih in centrih za pomoč uporabnikov) je značilno, da kar 77 odstotkov časa presedijo, večina tega časa pa je dolgotrajno sedenje brez pogostih premorov.
Različne študije potrjujejo, da so pozitivni učinki vadbe nedvomni. Prav zaradi tega številni avtorji poudarjajo, da bi bilo treba programe telesne aktivnosti smiselno vključiti v delovnik, saj so nekatere raziskave že pokazale koristi tovrstnih aktivnosti na ravni organizacije. Slovenska zakonodaja govori tudi o tem področju v 6. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu, kjer določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu ter zagotavljati sredstva in načine spremljanja izvajanja (32. Člen ZVZD-1). Neposreden učinek tovrstnih programov je bolj pogosta telesna aktivnost, posreden pa ugoden vpliv na zdravje in počutje delavcev, čemur v prid govorijo številne študije. Boljše zdravje in počutje delavcev posledično lahko vpliva na boljšo produktivnost dela. Vsekakor pa bi bilo treba učinke programov promocije zdravja kar se da celostno raziskati, z namenom pridobiti poglobljen vpogleda v koristi programov tako za delavce kot za delodajalce.
PS-vas zanima kaj imamo še za vas? Prebrskajte tukaj.

Na naše novičke pa se lahko naročite tukaj: