S tem postom želim odpreti novo rubriko na strani Top fit mama, in sicer predstavitev posameznih vitaminov in mineralov ter informacij o tem, kje v hrani jih je mogoče dobiti. Naj poudarim, da bom predstavila vire ne glede na to ali so nizkohidratni ali ne. Za tiste, ki se prehranjujete na ‘low carb’ ali LCHF način pa bom poudarila vire, ki ustrezajo temu načinu prehranjevanja.
Poleg makrohranil (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, prehranske vlaknine Vitamini) v telo s hrano namreč vnašamo tudi mikrohranila. To so vitamini (topni in netopni v vodi) in minerali, ki jih nujno potrebujemo za narmalno delovanje organizma. Pomanjkanje (pri nekaterih tudi presežek) pa lahko vodi do številnih zdravstvenih težav in tudi resnih bolezni. Mikrohranil naše telo ne zmore proizvesti v dovolj veliki količini, da bi zadostilo normalnim fiziološkim potrebam, zato jih moramo vnašati s hrano.
Začnimo z vitaminom D, ki je v toplem, sončnem delu leta precej razpoložljiv, če se dovolj gibamo zunaj. Ko pa sončka in gibanja na prostem ni dovolj, ga je potrebno poiskati drugje.

Gre za vitamin, ki je topen v maščobi. Nahaja pa se v dveh oblikah D2 in D3 (zato na kapljicah, ki jih dobimo v lekarni za dojenčke ali zase piše D3, ne le vitamin D :-) ). Nahaja se v živilih rastlinskega (D2) in živalskega izvora, sintetiziramo pa ga tudi v koži (D3).
Pomemben je za uravnavanje koncentracije kalcija in fosforja. Posledično je pomemben za zdrave kosti, mišice, zobe. Vlogo ima tako pri delovanju imunskega sistema kot pri delitvi celic.
Poseben je tudi zato, ker ga lahko do določene mere proizvajamo sami, in sicer s pomočjo sončnih žarkov (vpliv UV).
Posledica pomanjkanja so rahitis pri otrocih, izguba kalcija (osteomalacija), vodi v nastanek nastanek osteoporoze. Nekatere raziskave kažejo na povezavo med pomanjkanjem vitamina D in pojavom multiple skleroze. Pomanjkanje negativno vpliva tudi na zvišanje krvnega tlaka in pojavnost kardiovaskularnih (srčno-žilnih) obolenj.

Povečane potrebe po vitaminu D so v času nosečnosti, dojenja. Večje potrebe po dajanju vitamina D imajo tudi starejši ljudje, če se premalo izpostavljajo soncu.
Nekatere raziskave so pokazale tudi, da so za vnos vitamina D (ko ni dovolj sonca in gibanja zunaj) bolj pomembni vnosi s hrano kot pa vnos z dodatki.
VIRI v hrani: jetra, jajčni rumenjak, ribje olje, mastne ribe (sardine, losos, tuna), lišaji (veganski vir), kvas (iz njega ga sintetično proizvajajo)
Vidimo, da sta low carb in LCHF načina prehranjevanja kar dobro preskrbljena z viri vitamina D. Kljub temu ne pozabite na dovolj gibanja na prostem, ko sije sonček. Ta vir vitamina D je neprecenljiv. Izogibajte se le močnemu soncu in najbolj kritičnim uram (približno med 10h-16h).

Če želite jedilnik, ki bo individualno prilagojen vašim ciljem in željam, si lahko o tem preberete tukaj: Individualno prilagojeni jedilniki

PS-Vas zanima, kaj imamo še za vas? Pokukajte tukaj. Ne zamudite ekskluzivnega e-seminarja Fit jedilnik z malo ogljikovimi hidrati. Ali pa si privoščite samo gradivo, ki vam bo v pomoč pri sestavljanju menijev in obrokov z malo ogljikovimi hidrati.